This week I decided that instead of doing those hard uphill intervals I will rather do intervals on a flat ground with 4 min fast pace (approx. 1 km) and then 3 min of slow pace. Yeah, 4 min per kilometer Dream on. And even though I finished the training, it was only after the session that I noticed the pain. In my left knee just under the plate, on my inner side of my lower legs, mainly on the right leg. Obviously I am not ready for that kind of workout. First things first, get my legs used to running, then we will increase speed and length. And if the pain wasn't enough I got the news that the race I'm preparing for is not in 2-3 weeks from now but this Saturday. In the same week that I did the hardest workout yet. Oh yeah! So today, to relax a bit, I went for a short jog. And it was really short. Only 3,9 km with a pace of around 7 min/km. I know I should do my relaxation runs slower but I just can't. Only way to go slower is to walk. And why don't you walk, you'll ask? Because I went running! Anyway, I hope my legs will stop with the pain till Saturday so I can do my run of 2 km in a pace of around 4,5 min/km. To think, that 10 years back I ran 2,7 km in a time of 7 minutes and 38 seconds. Maybe I'll repeat the time someday in the future. Not this Saturday though. Oh, and I did manage to stay awake on Monday during the heart rate measurement. My lowest resting heart rate is 46 beats per minute. And my new VO2max is 46. Now I know that the only reliable measurement of VO2max is done in a laboratory, but it's still a pretty good estimate of where my fit level is. |
Ja po nedelji pa pride ponedeljek a ne. Ta teden sem se odločil, da ne bom delal intervalov v hrib temveč bom poskusil intervale po primeru opisanem na strani tek.si. Delal sem 5 x po približno 1 km. Se pravi časovno nekje 4 min? Ha, optimist. Sicer sem zadevo izpeljal do konca in na koncu naredil še krajši iztek, tako da sem naredil blizu 8 km, ampak po teku sem šele začutil stvari. Bolečina pod "skledčko" na levem kolenu, bolečine ob notranji strani goleni, predvsem na desni strani. Nisem še za tak trening! Najprej moram noge navadit, da spet "laufajo". In naslednji dan izvem, da "tekma" za katero se pripravljam ne bo čez "2. do 3. teden v maju" ampak ta vikend. Jaz pa naredil enega najtežjih intervalov v moji enomesečni karieri v istem tednu kot imam "tekmo". Ah, ja. Da se malo zrelaksiram, sem odtekel danes krajši, 3,9 km, dolg krog, v izredno počasnem teku. Izredno počasen tek je namreč nekaj nad 7 min/km. Počasneje ne gre, ker potem na mestu stojim in grem hitreje če hodim. Zakaj potem ne hodim? Ja ker sem šel tečt, a ne? Kakorkoli že, upam, da se bodo noge poštimale do sobote, da bom lahko odtekel po planu. To je tam okoli 4,5 min/km ali hitreje za cela 2 km proge. Glede na to, da sem v rosnih letih (10 let nazaj) 2,7 km pretekel v 7 min in 38 sekundah, imam še rezervo in računam, da jih bom nekje v prihodnosti zopet pretekel v takem času. No, pustimo času čas. Aha, pa uspelo mi je ostati buden v ponedeljek med meritvijo srčnega utripa. Moj najnižji izmerjen srčni utrip v mirovanju je 46 utripov na minuto in zaradi tega se je spremenil tudi moj VO2max in sicer na 46. Ja, ja, saj vem, da je to samo ocena in da je za prave številke potrebno stopiti v laboratorij. Ampak okvirna ocena, kje sem kondicijsko je boljša kot ocena, ki je ni. |
A monologue about my struggle with migraine, running and life in general and how i deal with it. Monolog glede mojih težav z migreno, tekom in življenjem nasploh.
Wednesday, 8 May 2013
The shock.... and pain
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment